Znano je kot kisel dež k temu postopku, pri katerem se skupna vlaga v zraku kombinira z elementi iz kontaminacije mest (žveplov dioksid in dušikov oksid), kar pomeni, da nastane dušikova in žveplova kislina, ki lahko pade v obliki dežja. Kot je znano, kisli dež lahko resno poškoduje prostore, ki jih lahko kopa, zato se naučimo več o njegovih učinkih.
Kaj povzroča kisli dež? Kot omenjamo onesnažujoči plini oddajajo se kot premog in olje, ki ob mešanju z vodno paro postanejo žveplova in dušikova kislina.
Med nekaterimi zli, ki povzročajo njegovo propadanje, najdemo možnost, da bi lahko korodirali lepo število mestnih zgradb, marmor ali apnenec pa je med materiali, ki jih lahko najbolj prizadenemo.
Poleg tega naj opozorimo, da ima tudi škodljive učinke na naravno življenje, saj resno težavo najde, kadar običajno pade v morja ali jezera, saj lahko v velikih količinah prizadene ribe, dokler ne povzroči velike smrti. Prav tako otežuje pravilno rast rastlin, ker vpliva na tla zanje. Najhujše pri tem je, da se oblaki, ki prenašajo kisli dež, lahko premaknejo za več kilometrov, preden izpraznijo svojo vsebino.
Ali lahko to težavo odpravimo? Seveda bi bilo na primer idealno znižati raven žvepla v gorivih, spodbujati uporabo zemeljskega plina, med drugim razširiti tehnologijo električnega prometa.